Zdravo.

Moje ime je Sašo Filipovski.

V času osnovne in srednje šole je bila Ježica moj drugi dom. Praznikov in vikendov nismo poznali, saj smo v tem času vedno pridno trenirali v telovadnici OŠ Franceta Bevka. Na Ježici sem igral od pionirjev do mladincev in sicer z zlato generacijo letnika 1974, ki je osvojila vse vse možne lovorike v mladinski košarki. Naš trener je bil odlični in žal pokojni Boštjan Luštek, ki je bil zelo predan košarki in nas je pedantno učil osnov košarakarske igre. Njegovi treningi so bili zelo intenzivni, s poudarkom na obrambi in protinapadu, ter enostavnosti v napadu. Boštjan je na vseh tekmah izredno zahteval borbenost in agresivnost vseh 40 minut igre. Na vseh finalnih turnirjih smo se pod njegovim vodstvom uspešno borili z Olimpijo, Novolesom iz Novega Mesta in Slovanom, ki ga je vodil moj pokojni prijatelj Vojko Herksel Heki. Naš najboljši igralec je bil Igor Thaler, ki je prišel najdlje od vseh igralcev moje genaracije, vse do slovenske članske reprezentance. Igor je bil eden izmed mnogih zelo nadarjenih igralcev, ki bi zaradi svojih kvalitet vsaj po moji oceni moral zaigrati za Olimpijo in kasneje uspeti tudi na mednarodni sceni. Za konec "ježiške zgodbe" naj omenim še to, da me je v času mojega igranja na Ježici uspešno treniral tudi odlični in priznani pedagog Aleš Peče.

Po končani srednji šoli sem se vpisal na Fakulteto za Šport, istočasno pa sem kot trener naredil tudi prve korake v članski košarki, kjer sem postal pomočnik trenerja KK Ježica. Kmalu sem se preselil v Union Olimpijo, kjer sem v družbi Toma Mahoriča postal drugi pomočnik Zmaga Sagadina. Na Olimpiji sem delal 10 let, od tega 6 let kot pomocnik Zmagu Sagadinu, 1 leto kot pomočnik Tomu Mahoriču. Sledili sta dve leti na mestu glavnega trenerja članske ekipe Union Olimpije, 10 leto treniranja v Union Olimpiji pa sem zaključil kot prvi pomočnik Zmaga Sagadina. Sledila je selitev na Poljsko k Turowu, kjer sem prezivel 2 sezoni in pol, nakar sem se preselil v Rusijo h ekipi Rostov oziroma Krasnodara. Potem sem svojo trenersko pot nadaljeval kot pomočnik trenerja v slovitem klubu CSKA Moska iz katerega sem se preselil v Virtus iz Rome. Pred začetkom letošnje sezone sem se vrnil domov, kjer sem z velikim ponosom prevzel voidenje ekipe Union Olimpije.

Ježica mi bo za vedno ostala v lepem spominu!

Lep pozdrav,
Sašo